Zgodovina discipline

Met kladiva je atletska disciplina z dolgo zgodovino. Doslej znani viri segajo v 12. in 13. stoletje na Škotsko in Irsko, kjer so na narodnih zabavah organizirali priljubljena tekmovanja v metih navadnega kovaškega kladiva. Tehnika metanja je bila zelo enostavna, metali so z mesta, brez obrata in niso uporabljali kroga.

S časom je kladivo spreminjalo obliko, obenem pa se je izboljševala tudi tehnika metanja. Lesen ročaj je zamenjala veriga, nato žica, kladivo pa je nadomestila krogla in konec 19. stoletja je kladivo dobilo podobo današnjega atletskega orodja. Hkrati se je izpopolnila tudi tehnika in orodje so začeli metati iz obrata ter tako dosegli še večje daljave.
S tem je postal met kladiva prava atletska disciplina, ki se je z razvojem športa še bolj modernizirala.

Velika Britanija je bila zibelka meta kladiva, saj so tam organizirali tudi prva tekmovanja v tej disciplini. V 16. stoletju je kralj Henrik VIII. metanje kladiva uvedel tudi v vojsko, da bi povečal borbeno sposobnost vojakov pri vojaških topovih.

Pomemben mejnik v atletiki je za met kladiva pomenilo leto 1900, ko se je ta disciplina pojavila na olimpijskih igrah moderne dobe, izvajala pa se je le za moške, saj je to športna panoga, ki od atletov zahteva težke fizične obremenitve. Za ženske se je ta kategorija v olimpijski program vključila šele 100 let pozneje, leta 2000 v Sydneyu.

Preseganje mejnikov

60 m
Z metom, dolgim 60,57 m, je bil irski metalec O´Callaghan prvi, ki je presegel to daljavo; dosegel jo je na OI leta 1928 v Amsterdamu, vendar mu rezultata niso priznali, saj Irska takrat še ni bila članica Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Ta mejnik je bil nato presežen šele leta 1952 na OI v Helsinkih, kar je uspelo Madžaru Csermáku z metom 60,34 m.

70 m 
To znamko je leta 1960 presegel Američan Connoly z daljavo 70,33 m, ki je pomenila enega od skupaj šestih svetovnih rekordov, ki jih je nanizal od leta 1956 do 1965.

80 m
Osemnajst let je bilo potrebnih za dosego nadaljnje destmetrske razdalje, ki jo je z daljavo 80,14 m leta 1978 presegel Sovijet Zaitchouk.

86,76 m
Današnja daljava svetovnega rekorda, ki jo je leta 1986 postavil sovjetski metalec Jurij Sedikh.