Mladost sem preživel v Presladolu, vasi, nekaj kilometrov oddaljeni od Brestanice, kjer sem obiskoval tudi osnovno šolo. Moje življenje je že od mladosti povezano z gibanjem in športom. Osnovna šola pa je bila tista, ki me je z njim še bolj zbližala. Nogomet, rokomet, odbojka in tenis so zapolnili čas odmorov in čas po šoli. Kdor me ni našel v razredu, je vedel, da je igrišče pravi kraj, kjer me najde.

Po končani osnovni šoli sem šolanje nadaljeval na srednji ekonomski šoli v Brežicah, kjer sem se začel ukvarjati tudi z atletiko. Pridružil sem se atletskem klubu Fit Brežice, kjer sem sprva treniral skok v višino, saj je bila ta disciplina primernejša moji telesni konstituciji, pri 15. sem tehtal le 68 kg. Kljub moji `peresni` kategoriji, sem se preizkusil tudi v metu kladiva, ki ga je v tistem času že trenirala sestra Simona. Zaradi izkazanega občutka za kladivo sem se odločil, da ostanem v dobro organizirani skupini, ki jo je takrat vodil Marjan Ogorevc, ki je tudi opazil moj talent. Po pol leta treninga sem 5 kg težko kladivo vrgel 57 m in postal državni prvak v kategoriji za mlajše mladince. Delo trenerja je prevzel Vlado Kevo, tedanji državni rekorder v metu kladiva.

Tako se je leta 1995 začela moja atletska kariera. Že v naslednjem letu sem vrgel prvi državni rekord za mlajše mladince. V mednarodni konkurenci sem se prvič preizkusil leta 1997 na mladinskem evropskem prvenstvu. Leta 2000 sem postavil prvi državni rekord v članski kategoriji in se kot eden najmlajših pridružil najelitnejši družbi kladivašev na Olimpijskih igrah v Sydneyu.

Leta 2003 sem se z državnim rekordom 81.21 m in 5. mestom na svetovnem prvenstvu v Parizu dokončno zasidral med najboljšimi metalci kladiva na svetu. S temi rezultati sem si odprl vrata za nastope na največjih mitingih in za finale velike nagrade.

V olimpijskem letu 2004 sem v Atenah s šestim mestom dosegel največji uspeh v zgodovini slovenskih metalcev in pa do tedaj najboljši dosežek slovenskih metalcev na OI. S takšnimi rezultati sem bil v letih 2003 in 2004 izbran za najboljšega atleta v Sloveniji, leta 2003 pa tudi za drugega najboljšega športnika v Sloveniji.

Leto 2007 je pomenilo prelomnico dosedanje kariere. Mejo državnega rekorda sem prestavil na 82,30 m in z naslovom podprvaka na Svetovnem prvenstvu v Osaki osvojil svojo prvo kolajno na velikih tekmovanjih. Ta kolajna mi je prinesla tudi prestižni naziv slovenskega športnika leta.

Vrhunec moje kariere pa je prineslo leto 2008. Sezona, ki se je začela s poškodbami, se je v tekmovalnem smislu začela izjemno dobro, saj sem nizal številne zmage na domačih in mednarodnih tekmah. 17. 8. 2008 pa se bo za vedno vpisal v moj življenjepis z zlatimi črkami, saj sem takrat osvojil zlato olimpijsko medaljo na olimpijskih igrah v Pekingu.

Uspeh kariere iz Pekinga sem potrdil natanko eno leto kasneje v Berlinu, ko sem postal svetovni prvak v metu kladiva, kar je prva slovenska atletska zlata medalja v zgodovini. Sezono sem okronal z novim državnim rekordom, ki zdaj meri 82,58 m.

Oktobra 2009 sem prekinil športno pot, ki jo nadaljujem v sezoni 2011. Slednja se je razpletla nad pričakovanji, saj sem se s svetovnega prvenstva v JužniKoreji vrnil z bronastim odličjem.